Žitko

Ne, ne bo govora o pustih maskah, pa čeprav bi se dalo tudi na to temo marsikaj napisati. Govora je o maskah, ki jih nosimo, ko smo v družbi. Smo res to za kar nas imajo drugi? Se res vedno obnašamo v družbi, tako kakor se z domačimi? Ali pa si v družbi nadenemo masko in se izdajamo za nekaj drugega? Ali pa samo potlačimo svoj pravi Jaz nekam globoko vase in prikažemo le tiste lastnosti, ki se nam zdijo zanimive v tovrstni družbi?

Vsi, ki pravite, da sami nikoli ne nosite maske, da ste vedno to vi, vam kar takoj povem da lažete! Vsi, čisto vsi, si kdaj pa kdaj nataknemo svojo nevidno masko, nekateri to počnejo bolj pogosto, nekateri pa tudi ne. Vsi, ki pa že trdijo, da nikoli ne nosijo svoje maske, pa so že tako vzljubili svoje maske, da jih sploh več ne snamejo, le še v najožjem krogu domačih jih kdaj pa kdaj snamejo. Težko je priznati, da nosimo maske, ko smo v krogu določenih ljudi, tudi sam sem potreboval kar nekaj časa in poguma, da to prelijem v to besedilo. Da, tudi sam nosim kdaj pa kdaj svojo masko. Pa je to res slaba lastnost? Če bolje pomislimo niti ni tako slaba lastnost, saj konec koncev, čisto vsi ljudje nosimo kdaj pa kdaj maske. Toda vprašanje je zakaj? Ker hočemo izpasti kul, ker hočemo doseči želeno? Da točno zaradi tega, ker vsi imamo željo doseči nekaj, in včasih brez maske ne gre, saj se moramo izdajati za nekaj drugega, preslepiti ostale z dejstvom da smo takšni kot oni, da imamo iste interese. In potem me je prešinila misel: »Hej, politiki so mojstri v nošenju in menjanju mask«. Toda kako potem v tej zmedi prepoznati človeka, da je to res on, da ne nosi le svoje maske, ki nas tako privlači? Odkrit odgovor je, da spregledati ali nekdo nosi masko ne moremo na prvi pogled. Da izvemo kakšen je pravi Jaz neke osebe, moramo z njo preživeti kar veliko svojega časa, in šele sčasoma spregledamo kakšna osebna je ta nekdo. Vsekakor pa ne boste ugotovili, kakšna je kdo oseba v večji skupini ljudi, le v dvoje! Toda potrebno se je zavedati, da ko se nam nekdo zaupa, kakšna oseba je v resnici, to želi, da ostane med njima, saj ne želi, da bi vsi vedeli, kdo je v resnici. Vsaj nekaj takega velja zame, svoj pravi jaz sem razkril le nekaj najboljšim prijateljem, pa še tem nisem povedal čist vsega, toda zakaj? Si ne upam? Nočem da se izve? Kaj je tako skrivnostnega?

Pa imamo odgovor, zakaj se mnoge zveze tako hitro končajo. Svojega partnerja prav tako spoznamo v družbi, in kako naj vemo, da takrat ne nosi svoje najljubše maske? Šele ko smo nekaj časa z nekom, začnemo počasi dobivati predstavo kakšna oseba je. Razkritje kakšen je nekdo nas lahko zelo razočara, lahko pa nas tudi pozitivno preseneti. Torej, naslednjič ko boste v družbi, pomislite, so vsi takšni za kakršne še imajo ta trenutek, ste vi takšni? In pa, če vam kdo kot oseba ni všeč, zopet pomislite, mar je res takšen, ali pa vam ni všeč le njegova današnja maska?