Žitko

In to je le še eden izmed mnogih. Včasih se vprašam, če je sploh kdaj dobr dan pri meni.

Teorija zarote? Kriva postelja ker se vstanem na levo nogo? Kriv jaz? Krivi starši? Krivi prijatelji? Kriv “the almighty”?

Ne vem, ne da se mi razmišljat kdo je kriv, sam bom normalno krivil druge, drugi mene, da sem nemogoč.  Prav, kriv sem jaz. Kriv sem, ker se ne znam brzdati in odnehati ko je treba, kriv sem ker vem da imam jaz prav pa mi tega drugi osebi ne uspe vcepiti v glavo. Prav za vse sem jaz kriv.

Ne bom razlagal podrobnosti, važno je da sem jaz kriv. In pa važno, da me potem gredo predragi prijatelji podjebavati in se norčevati iz mojih čustev, mene, moje krivice. Bravo, čestitam vam.