Žitko

…ah ja, jaz in moji cilji…

Hmm, naj malce razmislim o svojih ciljih. Pravzaprav imam neke cilje, kateri niso ravno nedosegljivi, no pravzaprav ima ta cilj verjetno 99% najstnikov - končati srednjo šolo, ter fax. Kaj pa naprej, kaj bo potem, kakšne cilje bom imel potem? Še sanja se mi ne, in pravzaprav nekako niti ne želim vnaprej vedeti, niti ugibati ravno, kaj bo če bo in kaj bo če ne bo…Če bi imel jasno zastavljene neke cilje, bi bil stalno pod nekakšnim stresom, ko bi kaj šlo narobe, ko bi kazalo, da se cilj morda ne uresniči, itd. Zakaj mi je to potrebno, zakaj bi se obremenjeval z nečem, kar je res pravzaprav več ali manj nepomembno. Seveda nimam ravno sedaj namena postati brezdomec, ampak nekih jasnih začtranih ciljev pa si tudi ne mislim postavljati.

Mnogo je takih, ki si postavijo neke visoke cilje in so za doseg le teh pripravljeni storiti vse, tudi svoje prijatelje zanemariti ali še huje izkoristiti, jih zavreči, kar se mi gabi! Nikoli ne bom razumel kako so nekateri lahko tako materialistično vzgojeni in so za doseganje svojih želj pripravljeni prizadeti druge, ki so jih imeli za prijatelje. Prepričan sem, da taki “grebatorji” imajo manj prijateljev, ter posledično manj lepih spominov, kot mi brezciljniki, ki se prepuščamo neustavljivemu toku življenja in se vedno znova čudimo lepotam, ki nam jih prinese.

“Go with the flow” je moj moto, in vaše sanje se bodo uresničile veliko prej, kot če si boste zastavili neke cilje in se gnali da jih dosežete.